Več kot 90% žensk v Sloveniji uživa alkoholne pijače, največji delež žensk, ki pijejo tvegano, pa je v starostni skupini od 25 do 34 let. To je skupina žensk, ki je najbolj povezana z rodnostjo. V nosečnosti alkohol prehaja v plod skozi posteljico; plod ne more metabolizirati alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in ostane taka tudi dlje časa. V razvitem svetu je alkohol, ki ga je uživala nosečnica, eden od glavnih vzrokov za duševno manjrazvitost. Povezava med količino alkohola, načinom uživanja in obdobjem nosečnosti ni znana. Glede na to, da ne poznamo varnega odmerka alkohola v nosečnosti, je mogoče razumeti vsako rabo v nosečnosti kot škodljivo. V času dojenja, nasprotno od splošnega prepričanja, na primer, da pivo spodbuja laktacijo, uživanje alkohola ne povečuje nastajanja mleka. Uživanje alkohola v času dojenja je povezano s spremenjeno rastjo, motnjami spanja in psihomotoričnimi spremembami pri novorojencih.
Materino kajenje lahko učinkuje na otroka že pred rojstvom, saj strupene snovi iz tobačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo plod. Kajenje v nosečnosti je vzrok za prezgodnji porod, zastoj rasti ploda ob terminu poroda, nenadne smrti novorojenca, prezgodnji razpok plodovih ovojev, prezgodnjo ločitev posteljice, in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku. Podoben učinek ima tudi pasivno kajenje, saj prav tako povzroča povišan nivo nikotina v popkovnični krvi in posledično vpliva na slab izid nosečnosti. Zaenkrat ni dokazov, da bi bila terapija z nikotinskimi nadomestki učinkovita pomoč pri prenehanju kajenja v nosečnosti.